Prof. dr. Marko Noč je 16. decembra 2016 z ekipo tesnih sodelavcev, v kateri so bili prof. dr. Oscar Mendiz, dr. Aleš Pleskovič in prof. dr. Metka Zorc, uspešno izvedel prvi TAVI poseg v MC MEDICOR v Izoli. Do konca avgusta 2025, torej v slabih devetih letih, še na 809 pacientih. Po uspešnosti posegov – 30-dnevna smrtnost je trenutno pod 1% - uvršča MC MEDICOR med najbolj uspešne svetovne srčne centre.
"Tehnološki napredek medicine neverjeten. In medicina je danes neprimerno bolj kompleksna kot pred 38 leti, ko sem stopil na to pot. Izvajamo posege, o katerih si na začetku moje medicinske poti še sanjati nisem upal. Tako tudi nisem verjel, da bi TAVI lahko kadarkoli nadomestil operacijo na odprtem srcu. Pa jo je in to zelo uspešno," izpostavi dr. Noč.
Intervju je bil objavljen v reviji UTRIP SRCA (september 2025), pogovarjala se je Ksenja Hočevar
Prof. dr. Noč, kaj pravzaprav pomeni TAVI? Kako bi laiku na kratko razložili poseg?
Metoda se uporablja pri bolnikih z zoženjem aortne zaklopke kar imenujemo aortna stenoza (Slika 1). Kratica TAVI pomeni, da na mesto zožene aortne zaklopke preko arterije v dimljah vstavimo novo biološko zaklopko (Slika 2). Torej ne odpremo prsnega koša in ne uporabimo zunajtelesnega krvnega obtoka tako kot pri klasični srčni operaciji. Poseg opravimo v kateterskem laboratoriju, pri posegu pa poleg interventnih kardiologov sodelujejo še anesteziolog, anesteziološki tehnik, sestra-inštrumentarka, rentgenski inženir in specialist za pripravo zaklopke. Poleg rentgenskega aparata je ob bolniku vseskozi tudi ultrazvočni aparat in eden od interventnih kardiologov, ki je vešč tudi te preiskave, ga po potrebi uporabi med posegom, vedno pa na koncu, ko potrdi dober rezultat posega. Po posegu je bolnik premeščen nazaj na kardiološki oddelek, kjer zanj do odpusta iz bolnišnice skrbi dežurni kardiolog in ekipa medicinskih sester in tehnikov.
Kaj je glavna prednost TAVI v primerjavi s klasično srčno operacijo?
Glavna prednost TAVI je v tem, da je poseg bistveno manj invaziven in krajši. Bolnik je praviloma že naslednje jutro na nogah, rehabilitacija je hitra, bivanje v bolnišnici pa kratko. Metoda je zato primerna zlasti za starejše bolnike, pri katerih je nasploh aortna stenoza zelo pogosta.
Metoda TAVI je v medicinski znanosti dokaj nova. Še ko ste vi študirali, je najbrž ni bilo v učbenikih. Kje ste se jo naučili?
Metoda je stara slaba četrt stoletja. Razvil jo je naš učitelj in dolgoletni prijatelj profesor Alain Cribier, ki je leta 2002 skupaj Helene Eitchaninoff, prav tako našo dobro prijateljico in podpornico, prvi opravil TAVI pri bolniku s hudo aortno stenozo. Od takrat je – kljub začetnemu skepticizmu, ki je bil prisoten tako pri srčnih kirurgih kot tudi pri interventnih kardiologih – metoda postala standardni način zdravljenja aortne stenoze. Primerjalne raziskave s klasično srčno operacijo so namreč pokazale, da je TAVI vsaj enako dober, če ne boljši.
Zakaj je zlasti primerna pri starejših?
Mlajši bolniki imajo pogosto aortno zaklopko take oblike, da je klasična operacija bolj ugodna, poleg tega pa veliko lažje prenesejo odprt prsni koš in zunajtelesni krvni obtok. Je pa pri mlajših bolnikih prva zamenjava zaklopke pogosto šele začetek zdravljenja aortne stenoze. Ob pričakovani življenjski dobi nad 80 let in možnosti ponovne postopne okvare nove zaklopke v 5-10 letih je namreč možno, da bo bolnik potreboval še eno zaklopko. Ker bo takrat že starejši, bomo namesto operacije na odprtem srcu uporabili TAVI. Pri mlajših bolnikih zato največkrat začnemo s kirurškim zdravljenjem, razen če ima bolnik veliko spremljajočih bolezni, ki povečujejo tveganje klasične srčne operacije.
Kakšne je torej starostna meja?
Odločitev, komu naredimo TAVI in koga operiramo na klasičen način, je odvisna od starosti bolnika, spremljajočih bolezni, stanja koronarnega ožilja, kirurškega tveganja, anatomskih značilnosti aortne zaklopke in perifernih arterij. Vse to pretehta »srčni konzilij«, ki ga sestavljajo interventni kardiolog, srčni kirurg in lečeči kardiolog. Pri starosti je namesto števila let potrebno upoštevati tako imenovano biološko starost. To laično pomeni, da nas zanima bolnikovo splošno zdravje ne glede na število let. Ključno je tudi, ali na osnovi anatomskih značilnosti aortne zaklopke in perifernih arterij lahko opravimo TAVI, kar ugotovimo s posebnim CT slikanjem, ki ga opravimo s sodelovanjem radiologov v bolnišnici Izola. Odločitev konzilija nato predstavimo bolniku, ki potem, ko ga obširno informiramo o vsem in odgovorimo na vsa njegova vprašanja, podpiše pisni pristanek za poseg.
Kako pomembno je, da je bolnik na poseg dobro pripravljen?
Za uspešnost posega je ključno, da kardiolog izbere prave kandidate. To so bolniki, pri katerih je zoženje aortne zaklopke glaven problem, ki jih pomembno omejuje pri vsakdanjih aktivnostih. Če so pri bolniku ključne druge bolezni, aortna stenoza pa je »za zraven« in bolnik nima izrazitih težav, ni dober kandidat za TAVI. Ko izberemo pravega bolnika, pa temu sledi ustrezna priprava na poseg. Kardiolog se mora z bolnikom in tudi svojci obširno pogovoriti in jim razložiti potencialne koristi in tudi zaplete posega. Pregledati mora vso bolniško dokumentacijo spremljajočih bolezni. Nato mora bolnika natančno pregledati, preveriti laboratorijske izvide in po potrebi opraviti dodatne preiskave. Skratka zelo veliko pomembnega dela, ki vzame veliko časa in je prevečkrat neopravičeno v senci samega posega.
Rekli ste, da se je metoda v 20 letih zelo razvila. V kakšnem smislu?
Razvoj je potekal in še vedno poteka po dveh poteh. Industrija medicinskih pripomočkov na eni strani proizvaja vedno boljše zaklopke, ki se jih lažje vstavlja. Po drugi strani pa je napredovalo tudi znanje interventnih kardiologov, kar se kaže v boljši učinkovitosti in manjšemu številu zapletov. Vse to je pripeljalo do tega, da je metoda danes zelo predvidljiva in »zrela« za rutinsko klinično uporabo. Žal pa še vedno, sicer vedno redkeje, lahko pride do zelo nevarnih in usodnih komplikacij, s čimer vsakega bolnika in praviloma tudi njegove svojce v naprej seznanimo.
Gre pri TAVI za reševanja življenja ali za izboljševanje življenja?
Nobenega dvoma ni, da s TAVI podaljšujemo življenje in pomembno izboljšujemo njegovo kvaliteto, saj bolnika osvobodimo predvsem težkega dihanja. Kvaliteta življenja je zlasti pomembna pri starejših bolnikih, ki si praviloma bolj želijo, da preostala leta preživijo čim bolj kvalitetno, kot pa da bi dočakali 100 let. Kot pogosto rečejo moji prijatelji iz ZDA – »Adding life to years rather that adding years to life«.
Kdo je bil – poleg prof. Cribierja – še vaš učitelj?
Prvi naš učitelj je bil Oscar Mendiz s klinike Favaloro Foundation v Buenos Airesu, ki smo ga spoznali preko priznanega srčnega kirurga Robeta Favalora, ki je od vsega začetka podpiral TAVI program v Medicorju. Drugi naš učitelj je bil Flavio Ribicchini, moj dober prijatelj, ki je predstojnik univerzitetne kardiološke klinike v Veroni. Z nasveti sta nam zelo veliko in vseskozi pomagala izumitelj TAVI Alain Cribier in njegova tesna sodelavka, Helene Eitchaninoff, kar je za nas posebna čast. Omeniti pa moram še Saibala Kara iz Los Angelesa, ki je izjemno priznan interventni kardiolog in moj dolgoletni prijatelj, med drugim je kot operater skupaj z z Oscarjem Mendizem sodeloval tudi pri prvem TAVI v Medicorju 16. decembra 2016.
Osebno sem se veliko naučil z izmenjavo izkušenj s številnimi mednarodnimi prijatelji, ki so bili v času naših začetkov že izkušeni operaterji. Vedno smo »izrabili« tudi gostovanje vodilnih strokovnjakov v času decembrskega tradicionalnega simpozija Medicorja v Portorožu za to, da smo skupaj naredili kak zapleten poseg. Zadnje čase nam pri posegih z novim tipom TAVI zaklopke pomaga Alfonso Ielasi iz Milana, ki je prav tako odličen operater in nam je pokazal številne malenkosti, ki pa pomembno vplivajo na uspeh posega.
Koliko posegov TAVI ste že naredili v MC MEDICOR in kako uspešni ste v primerjavi z drugimi centri?
Od decembra 2016 do 24. avgusta 2025 smo TAVI naredili pri 810 bolnikih. Naša 30-dnevna smrtnost, ki je eden od mednarodno splošno sprejetih kriterijev za kakovost, je po 500 bolnikih znašala 1.2%. Trenutno pa je celo pod 1%. Če boste te podatke primerjali z najboljšimi svetovnimi centri, boste videli, da Medicor sodi mednje. Naj ob tem poudarim, da vodstvo Medicorja vseskozi spodbuja tudi objavljanje in javne predstavitve rezultatov na mednarodnih strokovnih srečanjih, kar zagotavlja transparentnost našega dela. In to ne le na področju TAVI.
Kakšen je razpon starosti bolnikov?
Najstarejši bolnik je imel 98 let, v celotni skupini 810 bolnikov pa imamo kar 35 bolnikov, ki so bili stari vsaj 90 let in več. Ti bolniki so bili, razen hudega zoženja aortne zaklopke, zelo ohranjeni in pokretni, pri vsakdanjih aktivnostih pa jih je močno oviralo težko dihanje. Po posegu so praviloma »zacveteli« in verjamem, da bo kdo od njih dočakal tudi 100 let. Ta skupina bolnikov ponovno kaže na to, da moramo tudi pri odločitvi za TAVI upoštevati predvsem prej omenjeno biološko in ne »numerično« starost. Po drugi strani je imel naš najmlajši bolnik 60 let, TAVI pa smo dali prednost pred klasično srčno operacijo zaradi številnih spremljajočih bolezni in posledično visokega kirurškega tveganja.
Lahko TAVI poseg naredite dvakrat ali večkrat pri istem bolniku?
Da, pri dveh bolnikih, ki smo jim leta 2017 naredili TAVI, se je zaklopka z leti okvarila. Zato smo obema leta 2024 v staro zaklopko uspešno vstavili novo TAVI zaklopko, kar strokovno imenujemo »TAV in TAV«. TAVI smo do sedaj uporabili tudi pri 24 bolnikih, ki so v preteklosti imelo kirurško zamenjavo aortne zaklopke, ki se je prav tako z leti okvarila. Tak poseg strokovno imenujemo »ViV«.
Kako spremljate TAVI bolnika po odpustu iz bolnišnice?
Izjemno pomembno vprašanje. Po odpustu iz bolnišnice, kjer bolnik in tudi svojci dobijo ustna in pisna navodila kako naprej, ima vsak bolnik po približno enem mesecu kontrolo v kardiološki ambulanti Medicorja, čemur sledijo še kasnejše, periodične kontrole, bodisi v Medicorju ali pri kardiologu, ki je bolnika napotil na TAVI. Zelo pomembno pa je, da ima bolnik in/ali lečeči osebni zdravnik ali kardiolog v primeru zapleta ali dodatnih vprašanj vseskozi možnost telefonsko kontaktirati Medicor.
Decembra 2023 je bil Medicorjev simpozij posvečen posegom TAVI, na njem so poleg prof. Cribierja predavali vodilni interventni kardiologi na svetu. Kako pomembna je izmenjava izkušenj, znanj?
V znanosti in tudi v medicini je ključna mednarodna odprtost in izmenjava mnenj. Vsakič se lahko kaj naučiš od drugega in tudi drugi se učijo od nas. Pretok informacij , znanja in posameznih »trikov« pri posegu, če temu lahko tako rečem, so ključne stvari za napredek medicine – ne le v Medicorju in ne le na področju kardiologije, ampak na vseh področjih in v vseh zdravstvenih ustanovah.
Se je s TAVI posegi pomen srčne kirurgije zmanjšal?
Interventni kardiologi s srčnimi kirurgi delujemo kot enotna ekipa. Naš uspeh je njihov uspeh in njihov uspeh je naš uspeh. Tukaj ne ločujemo, kdo kaj naredi. Naš skupni cilj je najboljši izhod zdravljenja za bolnike. V času TAVI je kirurška ekipa ves čas v pripravljenosti in v primeru hude komplikacije nastopijo oni. Na ta način so, po moji oceni, rešili vsaj 5 življenj, za kar se jim tudi ob tej priložnosti najlepše zahvaljujem. Prav tako tudi požrtvovalnim medicinskim sestram in tehnikom, ki delajo v intenzivni enoti in na bolniškem oddelku Medicorja. Njihovo delo je žal prepogosto, tudi v takih intervjujih, prezrto. Omenil bi tudi našo izjemno fizioterapevtko gospo Vanjo, ki uspe vsakega TAVI bolnika, tudi najtežje, postaviti na noge.
Večkrat slišimo, da so srčne bolezni vedno bolj zapletene, kompleksne. Bi pritrdili?
Na splošno je tehnološki napredek medicine neverjeten. In medicina je danes neprimerno bolj kompleksna kot pred 38 leti, ko sem stopil na to pot. Izvajamo posege, o katerih si na začetku moje medicinske poti še sanjati nisem upal. Tako tudi nisem verjel, da bi TAVI lahko kadarkoli nadomestil operacijo na odprtem srcu. Pa jo je in to zelo uspešno. Po drugi strani pa so naši bolniki vedno starejši in z veliko več spremljajočimi boleznimi. Da zdravnik vse to da na skupni imenovalec in bolniku ponudi le tisto, kar mu bo res koristilo, pa je še zmeraj ključen pristen človeški stik z bolnikom in tako imenovana »kmečka logika« pri odločanju, ki jo ne more nadomestiti nobena umetna inteligenca.
Vam res še ni v pomoč umetna inteligenca?
Seveda je, meni osebno je v veliko pomoč, saj mi pomaga »plavati« v morju spletnih informacij. A nisem njen suženj, ampak je ona moj. Končna odločitev je namreč vedno moja, saj ni le stvar »faktografije«, ampak tudi povsem človeških elementov, ki jih umetna inteligenca ne zajema.
V imenu srčnih bolnikov, ki so že imeli poseg TZAVI ali pa se nanj pripravljajo, iskrena hvala za razlago!
Ksenja Hočevar
Fotografija 1: aortna stenoza - pogled kirurga
Fotografija 2: TAVI shema - na mesto zožene aortne zaklopke preko arterije v dimljah kirurg vstavi novo biološko zaklopko
Fotografija 3: Ekipa interventnih kardiologov in kirurgov: prof. dr. Marko Noč, dr. Aleš Pleskovič, dr. Danijel Petrovič
Fotografija 4: Prof. Marko Noč z ekipo, v kateri je sodeloval tudi prof. dr. Saibal Kar iz clevelandske klinike
Fotografija 5: Izumitelj metode TAVI prof. dr. Alain Cribier, prof. dr. Marko Noč in prof. dr. Helen Eitchaninoff
