Skrivnost bele vrtnice je nepozabna usodna zgodba. Usodna je tudi povezava, ko sem pred več kot 20 leti v Buenos Airesu srečala Papeža Frančiška.
Njegova eminenca kardinal dr. Franc Rode, njegov tajnik msgr. Sergej Pavliš in škof prof. dr. Anton Jamnik so me spodbudili, da napišem nekaj vrstic v spomin na mojo belo vrtnico, ki sem jo na veliki četrtek – skupaj s potico moje sestre Rude – prinesla papežu Frančišku, s katerim sem se spoznala že pred več kot 20 leti v Buenos Airesu.
Prijateljski stik je ostal tudi po izvolitvi, med drugim smo ga skupaj s prijatelji obiskali vsak veliki četrtek in mu voščili za veliko noč.
Letos je bil ta obisk dragocen še na poseben način. Na pobudo papeževega pranečaka Antonia in nečakinje Marije Ines iz Argentine – s katerima smo pogosto v stiku – sem Frančišku izročila tudi belo vrtnico kot simbol in izraz posebne ljubezni in našega dolgoletnega prijateljstva.
Globoko me je pretreslo, ko se je sveti oče nenadoma poslovil na velikonočni ponedeljek. Vsi smo iskreno želeli, da si bo opomogel in med nami živel še naprej, ali usoda je hotela drugače.
Teden dni po mojem zadnjem obisku Vatikana, ob žalostnem slovesu, sem izvedela, da je tajnik svetega očeta, Juan Carlos Cruz, moj beli cvet vrtnice položil ob slovesu na kamnito ploščo Frančiškovega zadnjega domovanja.
Cvet, ki je bil v njegovi sobi v trenutku smrti in je šel z njim na nagrobnik v baziliko Marije Snežne, je simbolično prenesel neizmerno spoštovanje in ljubezen njegovih sorodnikov in naju s sestro Rudo.
V naših srcih in spominih bodo za vedno ostala tudi njegova sporočila, pisma, misli, in vodila, s katerimi je ob molitvah usmerjal tudi naše delo v našem medicinskem centru MC Medicor Slovenija v dobro vseh bolnikov.
Avtorica zapisa prof. dr. Metka Zorc, besedilo je objavljeno tudi v na spletni strani druzina.si in v tiskani Družini (19/2025)
