Neizmerno hvaležna, moji mami Ivani M. ste rešili življenje. Tisto, kar šteje, pa je vaš odnos - od pozdrava, komunikacije s svojci, skrbnostjo do pacienta. Pri vas moja mama ni bila samo pacientka, temveč človek. In jaz ne samo zaskrbljen svojec, ampak človek. Misli zapisujem s solzami v očeh - od olajšanja, od neizmerne sreče, ki smo jo deležni, da je prišla v vašo hišo.
S hvaležnostjo,
Mateja K.