Prof. dr. Alain Cribier (1945 – 2024) je bil francoski interventni kardiolog, dolgoletni direktor oddelka kardiologije v bolnišnici Charles Nicolle Univerze v Rouenu. V zgodovino kardiologije se je zapisal z inovacijo novega operativnega zdravljenja aortne zaklopke, imenovano TAVI. Človek, ki je vse svoje življenje posvetil bolniku z velikim spoštovanjem in ljubeznijo.
»Alain Cribier je enak odnos kot do svojih bolnikov gojil tudi z nami kardiologi in srčnimi kirurgi in prenašal v našo ustanovo MC MEDICOR Slovenija ne samo svoje izjemno znanje in izkušnje, pač pa tudi ideje zdravljenja bolnikov, medsebojnega spoštovanja in prijateljstva. Pomagal nam je začeti naše delo na področju perkutane implantacije aortne zaklopke, postavil nam je trdne kriterije in trden kamen, na katerem lahko gradimo dalje. Vedno bo ostal z nami, v naših srcih in spominih kot vzornik. Spominjamo se ga z globoko hvaležnostjo, žalostni, da je odšel brez pravega slovesa,« je ob nenadni smrti februarja 2024 zapisala dr. Metka Zorc. Še slaba dva meseca pred smrtjo je prof. Cribier obiskal Slovenijo in v Portorožu predaval na simpoziju ob 20-letnici prve operacije na odprtem srcu na kliniki MC MEDICOR Slovenija v Izoli.
Alain Cribier se je v zgodovino medicine zapisal kot izumitelj metode TAVI; prvo transkatetrsko implantacijo aortne zaklopke je v Franciji izvedel leta 2002 in s tem odprl novo področje v kardiokirurgiji, »revolucijo v medicini«, ki je v dobrih dvajsetih letih rešila tisoče in tisoče življenj.
V Sloveniji so prvega bolnika po metodi TAVI operirali že leta 2009 v Kliničnem centru, od leta 2016 posege po metodi TAVI opravljajo tudi v MC Medicor. Danes po metodi TAVI po vsem svetu operirajo visok odstotek srčnih bolnikov, predvsem starejših od 70 let, za katere klasična operacija na odprtem srcu predstavlja preveliko tveganje. Uspešnost operacij po metodi TAVI je v svetovnem merilu dobrih 97 odstotna. Za inovacijo v srčni kirurgiji je bil Cribier nominiran za Nobelovo nagrado.
Alain Cribier se je rodil 25. januarja 1945 v Parizu staršem romunskih korenin. Kot otrok je veliko počitnic preživel pri stricu v romunskem mestu Brăili, večkrat ga je opisal kot svoj "najljubši kraj". Odločal se je med študijem glasbe (igral je klavir) in medicine, prevladalo je slednje. Študiral je na Univerzi v Parizu in se tam po končanem študiju medicine za nekaj let zaposlil. Leta 1972 je začel specializacijo iz srčne kirurgije v Univerzitetni bolnišnici Charles Nicolle mesta Rouen, kjer je kot profesor, direktor in srčni kirurg preživel večino svojega življenja. V svetu srčne kirurgije je veljal za inovatorja: leta 1986 je razvil in izvedel prvo balonsko aortno valvuloplastiko na svetu, leta 1995 je izvedel prvo mitralno komisurotomijo na svetu, leta 2002 je izvedel prvo transkatetrsko zamenjavo aortne zaklopke.
Od leta 2013 je Cribier vodil MTC (Medical Training Centre) v Rouenu, multidisciplinarni center, namenjen učenju medicine s pomočjo simulacije, videokonferenc in usposabljanja med kirurgi, zdravniki in strokovnjaki. Objavil je več kot 1000 člankov s področja interventne kardiologije, koronarne angioplastike in okvar zaklopk. Za svoje delo je prejel številne prestižne znanstvene nagrade, med drugim prestižno nagrado American College of Cardiology. Nominiran je bil za Nobelovo nagrado v medicini.
Dvakrat je Alain Cribier obiskal tudi Slovenijo, obakrat na povabilo MC Medicor: prvič leta 2022, ko je Medicor posvetil simpozij njemu in 20-letnici prve operacije TAVI, decembra 2023 pa je predaval na simpoziju ob 20-letnici MC Medicor. »Nikoli ne obupajte! Vztrajnost je ključna beseda pri razvoju medicine,« je spodbujal kardiologe in kardio kirurge na simpoziju v Portorožu, ko je predstavil svojo dobrega pol stoletja dolgo pot inovatorja v medicini.
Alain Cribier je umrl 16. februarja 2024, star 79 let. In memoriam Alain Cribier (1945-2024) | Kardiološka ordinacija Medicor
